Prehranska dopolnila, Zdravo življenje

Prehranska dopolnila so koristna, včasih nujna

prehranska-dopolnila-so-nujna

Načeloma velja, da nam ob dobro načrtovanem prehranjevanju ni treba posegati po prehranskih dopolnilih, a v realnem življenju (skoraj) nikoli ni tako: večinoma uživamo industrijsko pridelano hrano z osiromašeno vsebnostjo vitaminov in mineralov, nekateri ljudje nočejo jesti zelenjave, drugi ne marajo sadja, tretji se izogibajo hrani živalskega izvora, četrti zaradi sodobnega oziroma nezdravega življenjskega sloga, bolezni, povečane fizične aktivnosti ali česa drugega nekega hranila potrebujejo veliko več, kot ga je v vsakdanji hrani. Vsem tem je neresno in neodgovorno reči »prehranskih dopolnil ne potrebujete« ali celo »škodila vam bodo«; označevanje vseh prehranskih dopolnil za nenaravna, sintetična, industrijska, škodljiva pa izraža le neznanje.
Kot že ime pove, prehranska dopolnila dopolnjujejo prehrano in zanje velja vse enako kot za hrano. Med prehranska dopolnila uvrščamo ne zgolj hranila (vitamine, minerale, encime), temveč tudi pripravke iz zdravilnih zelišč ali snovi, ki s prehrano nimajo ničesar skupnega, vendar jih znamo izločiti in zapakirati v obliko, ki je primerna za uživanje (npr. estrogen, melatonin ipd.).
Poglejmo nekaj razlogov, ko je jemanje prehranskih dopolnil upravičeno, koristno in celo nujno.

1. Pomanjkanje nekaterih hranil v hrani (jod, D3, B12 …)

Blog kotiček - zanimive novice in novosti iz sveta zdravja, zdrave prehrane in dobrega počutja.

Če kakšnega hranila z vsakdanjo prehrano ne zaužijemo ali ne zaužijemo dovolj, ga je smiselno dodati. Po uradnih podatkih v Slovenji zaužijemo le tretjino priporočene zelenjave. Le tretjino! Ker mnogi ne uživajo dovolj rastlinske hrane, je veliko koristneje vitamine, minerale, encime in druga hranila vnašati v obliki prehranskih dopolnil, kakor trpeti pomanjkanje življenjsko pomembnih snovi in tako ogrožati svoje zdravje.

Tipičen primer nujnega dodajanja, ki ga vsi poznamo, je jod, saj ga v hrani skoraj ni. Z zakonsko predpisanim dodajanjem v jedilno sol smo preprečili veliko zdravstvenih težav. Vsebinsko ni razlike, ali vnašamo jod s soljo ali v obliki kapljic ali pršil. Ne moremo trditi, da je en način dober, drugi pa slab. Podobno je bilo z vitaminom D, ki so ga nekoč rutinsko dodajali v kravje mleko, a so to prakso zaradi pritiska farmacevtske industrije opustili. Vitamin D naše telo samo tvori, če smo z večjim delom nezaščitene kože izpostavljeni neposrednim sončnim žarkom od aprila do septembra, kar pomeni, da nam ga mora primanjkovati, če se ne sončimo ali če ni sonca. Dovolj ga je le v prostoživečih severnomorskih ribah, pa še teh bi morali pojesti veliko porcijo vsak dan. Za vnos 5000 i.e. tega vitamina, kolikor naj bi znašal odmerek zdravega odraslega, bi morali vsak dan zaužiti 147 litrov kravjega mleka, pojesti 144 jajc, 9 kg jeter ali 12,5 kg tunine. Vitamina B12 v rastlinski hrani ni, zato ga morajo rastlinojedci dodajati, toda po drugi strani obstajajo dokazi, da ga zelo pogosto primanjkuje tudi vsejedcem.

2. Nezadostna koncentracija (kurkuma, koencim Q10, omega 3 …)

Naslednja težava, ki jo uspešno rešujemo s prehranskimi dopolnili, je prenizka koncentracija aktivnih snovi v običajni hrani. Tako npr. kurkume, ene najučinkovitejših naravnih protivnetnih snovi, ne moremo pojesti v zadostnih količinah, da bi učinkovala. Edino smiselno je jemanje koncentriranih izvlečkov.
Maščobnih kislin omega 3 (EPA in DHA) je sicer dovolj v redki rastlinski hrani (lanena semena, chia, oreščki), a kdo se ne bi naveličal vsak dan popiti žlico ali dve lanenega ali drugega olja, kar na koncu koncev tudi ni zdravo? Odlična rešitev so npr. kapsule z omega 3 iz alg.

3. Povečanje potreb po nekaterih hranilih

V določenih primerih je treba zaradi različnih vzrokov (epidemije, slabo delovanje imunskega sistema, akutna ali kronična bolezen, kirurški posegi, rekonvalescenca, jemanje zdravil, starost, nosečnost, veliki telesni napori …) vsakdanjo hrano dopolnjevati, ker z njo preprosto ne moremo zadovoljiti trenutnih prehranskih potreb. Za ilustracijo: pri virozah potrebujemo okrog 6 g vitamina C dnevno, kar pomeni približno 75 limon – toliko pa jih je v enem dnevu nemogoče zaužiti.
Starejši imajo poslabšano absorpcijo številnih hranil, zato jih je smiselno dodajati v obliki prehranskih dopolnil. Tudi mladi in zdravi ljudje, kot so športniki ali nosečnice, imajo večje potrebe po določenih hranilih, ki jih je smotrno zadovoljevati z dodatki.

4. Zdravilne snovi (zelišča, hormoni, živčni prenašalci …)

Prehranska dopolnila pogosto delujejo kot zdravila in jih potrebujemo le občasno. Vsi poznamo veliko zeliščnih pripravkov, mnogi so registrirani kot zdravila (baldrijan, ehinacea itn.). Naravna prehranska dopolnila z zelišči so podobna doma pripravljenim sirupom, posušenemu sadju, vloženi zelenjavi, alkoholnim izvlečkom, tinkturam, hidrolatom ipd.
V novejšem času se v obliki prehranskih dopolnil ponujajo tudi pripravki s hormoni (estrogen), živčnimi prenašalci (serotonin, gaba), bakterijami (probiotiki) in jih je ob določenih zdravstvenih težavah smotrno jemati.

5. Prehranska dopolnila in zdravila

Pogosto beremo, da so zdravila z enako aktivno snovjo kot je v prehranskih dopolnilih bolj primerna. Trdijo, da je pri izdelavi izdelkov, ki jim rečejo zdravilo boljši nadzor v proizvodnji. V vsaki človeški dejavnosti so možne napake. Vsi proizvajalci prehranskih dopolnil izpolnjujejo vse predpisane pogoje za proizvodnjo, velika večina, to so vsi s katerimi sodelujemo, izpolnjujejo še dodatno stroge pogoje, ki jih postavlja standard GMP (good manufacturing practices – dobra proizvodna praksa. Ta standard, ki se uporablja tudi pri proizvodnji farmacevtskih proizvodov, zahteva, da je delo pri proizvodnjo organizirano tako, da se tveganja kakovost končnega izdelka zmanjšajo na minimum. Če je v izdelku npr. aktivna snov vitamin D (holekalciferol), ni razlike ali jemljete izdelek, ki je deklariran kot zdravilo ali prehransko dopolnilo, razen, da prvega lahko dobite tudi na recept in da zanj lahko proizvajalec navede več zdravilnih učinkov.

Zaključek

To je samo nekaj jasnih primerov koristnega in nujnega jemanja prehranskih dopolnil.
Sprejeli smo veliko novosti na področju medicine in prehrane, ki so posledica sodobne znanosti, tako da ni prav nobenega razloga za vnaprejšnje odklanjanje prehranskih dopolnil.
Seveda tudi ni treba jemati vseh povprek; na mestu je tehten premislek, katera hranila jemati in v kakšni obliki. Izbirati je treba glede na dejanske potrebe in izbrati dopolnila z naravnimi (ne sintetičnimi) sestavinami, ki so čim bliže njihovi izvorni obliki, vsebujejo čim manj (najbolje nič) tehnoloških primesi, imajo ustrezne certifikate, so prejela nagrade ipd.
Želja po čim bolj naravnem življenju, vključno z naravno hrano, je razumljiva, a vedeti je treba, da se pojmovanje »naravnega« spreminja. Ljudje so skozi zgodovino jedli, kar so imeli pri roki. Niso mogli izbirati, kaj je koliko koristno. Ni bilo toliko raznovrstne hrane in njenih dopolnil. Pred sto leti je bilo v Sloveniji nenaravno jesti banane, brokoli in številno drugo hrano.
To, kar danes označujemo kot »naravno«, ni bila izbira na podlagi znanja, ampak nuja. Še pred stotimi leti je bila v Sloveniji pričakovana življenjska doba komaj 46,5 leta. Živeli niso niti zdravo niti dolgo, pogosto so zbolevali in umirali zaradi bolezni, ki bi jih lahko preprečili tudi s prehranskimi dopolnili. Še leta 1955 je bilo v Ljubljani kar 37 % rahitičnih otrok, danes po zaslugi jemanja prehranskih dopolnil z vitaminom D rahitisa ni več. Enako velja tudi za številne druge bolezni. Prehranskih dopolnil se ne smemo braniti, uporabljati pa jih je treba takrat, ko jih zares potrebujemo.

Tudi zdravniki pogosto javno nasprotujejo jemanju prehranskih dopolnil in neupravičeno svarijo pred neželenimi posledicami. A so v neki anketi v ZDA ugotovili, da vitamine in minerale v obliki prehranskih dopolnil jemlje 72% zdravnikov in 89% medicinskih sester, a da le 24% zdravnikov in 31% medicinskih sester svojim pacientom priporoča uživanje prehranskih dopolnil. Kot glavne razloge za jemanje prehranskih dopolnil so navajali izboljšanje zdravja, dopolnjevanje pomanjkljive prehrane, izboljšanje dobrega počutja in preprečevanje bolezni. Le manjši odstotek je izjavilo, da dopolnila jemljejo zaradi povečanja energije ali doseganja večje učinkovitosti. Več zdravnikov in medicinskih sester vzame dodatke, kot jih priporočajo.

Zdravniki in dodatki k prehrani
V anketi, v kateri je sodelovalo 950 zdravnikov in 165 medicinskih sester je 24 % zdravnikov in 31 % sester odgovorilo, da pacientom priporočajo jemanje vitaminov in mineralov v obliki prehranskih dopolnil stalno ali pogosto. 72 % zdravnikov in 89 % sester je izjavilo, da prehranska dopolnila uživajo redno, občasno ali sezonsko. 79 % zdravnikov in 82 % sester je svojim bolnikom priporočilo jemanje prehranskih dopolnil.
Na vprašanje, kako pogosto sami jemljejo prehranska dopolnila, je 71 % medicinskih sester in 31 % zdravnikov izjavilo, da le ta jemljejo redno.
Redno ali občasno je jemalo prehranska dopolnila 74 % zdravnikov družinske medicine, internistov pa 53 %. Starejši zdravniki so dvakrat pogosteje svojim pacientom priporočali jemanje prehranskih dopolnil kot mlajši.
Kot glavne razloge za jemanje prehranskih dopolnil so navajali izboljšanje zdravja, dopolnjevanje pomanjkljive prehrane, izboljšanje dobrega počutja in preprečevanje bolezni. Le 11 % medicinskih sester in 20 % zdravnikov je izjavilo, da dopolnila jemljejo zaradi povečanja energije ali doseganja večje učinkovitosti. Več zdravnikov in medicinskih sester vzame dodatke, kot jih priporočajo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja